torek, 4. november 2008

Med rizevimi polji na koncu sveta

Sever Laosa nama je vsec. Pokrajina je cudovita, ljudem se nikamor ne mudi. Tudi delati se jim prevec ne ljubi, ker je Kitajska meja samo par kilometrov stran in Kitajci rade volje delajo namesto njih. Na sreco imajo tudi bankomate in dostop do interneta=)
Za info: Laos ima 6,5 milijonov prebivalcev. Drzava je velika 240.000 km2. BDP na prebivalca znasa priblizno 2000 USD. Ljudje si dejansko zelijo ziveti cim manj stresno. Neka prispodoba pravi: Vietnamci so narod, ki sadi (seje?) riz. Kambodzanci so narod, ki gledajo riz, kako raste. Ljudje iz Laosa pa so narod, ki poslusajo kako raste riz.
Slisala sva se drugo "pripovedko". Povedal nama jo je nek lokalni prebivalec in pravi, da je nekoc zivel veliki Buda. Nato je nekega dne umrl. Tajci so mu odrezali glavo (mozgane) in jo vzeli zase, Vietnamci so si vzeli roke, Laoscani pa trebuh. Zato so danes Tajci pametni, Vietnamci delavni in kradljivi, Laoscani pa radi jejo=)
Prvi postanek v Laosu je bil v mestu Luang Nam Tha. To je simpaticno mestece, kjer se da najti tudi precej simpaticen hostel. Tukaj sva pila najboljsi shake do sedaj. En vecer se nas je skupaj nabralo 9 turistov in smo si malo izmenjali informacije in podobno. Izposodila sva si kolesi in obiskala bliznje tocke - slap, zanimiv most, stupo, cudovita zelena rizeva polja, nekaj vasic polnih otrok ipd.
Naslednji postanek naj bi bil Muang Sing. Ko sva poizvedovala za odhodi avtobusov, sva slucajno zvedela za nekega Kanadcana, ki v Muang Longu isce ljudi, ki bi se mu pridruzili na treku. Receptor v guest house-u nama je posodil mobitel, da smo se slisali in zmenili. Tako sva naslednji dan pristala v vasi Muang Long - bogu za hrbtom. Dobrih 100 km voznje smo opravili v 3,5 h. Cesta je bila sploh v drugi polovici poti obupna. V nabito polnem minibusu nas je premetavalo kot zabe. Deklica zraven mene si je kar okusno izprazila zelodec. Mestece je res odmaknjeno od turistov. Nihce nama ni nic zelel prodati ali naju kam odpeljati s taxijem. Nihce ni govoril anglesko, zato sva jedla neko juho, ki je bila podobna goveji - drugega namrec nisva znala narociti (kasneje sva izvedela, da v tisti restavraciji itak ne strezejo drugega kot tisto juho). Poleg vsega je ze pol dneva dezevalo. Zato sva imela ze resne pomisleke, da bi se kar obrnila in naslednji dan zapustila mesto. Vendar sva se nato dobila s Kanadcanom Brentom in vodicem in smo se vseeno zmenili za dvodnevni trek v bliznjo vas skozi dzunglo.
Po relativno napornem treku sva se odpravila se v mesto Muang Sing. Tudi tukaj sva naredila krajsi izletek s kolesi. Sla sva tudi v muzej okoliskih plemen, kjer sva si ogledala 40 min filmcek o plemenu Akha, ki je v Laosu dalec najstevilcnejse. Film je bil lep in kvaliteten, hkrati tudi dokaj poucen. Samo ena od zanimivosti: ce se komu rodita dvojcka, ju ubijejo, druzino pa izzenejo iz vasi. Dvojckom pravijo "ghost children" in pomenijo, da je oseba v prejsnjem zivljenju zagresila vsaj en zelo velik greh. Danes se tradicija pocasi ze spreminja, tako da kaksne dvojcke tudi ze obdrzijo.
Ta provinca Laosa je bila se 6 let nazaj eden najvecjih pridelovalcev opija na svetu, vendar se je nato drzava zelo zacela truditi, da bi njegovo pridelavo izkoreninila, zato ga nisva nikjer vec videla. Kljub temu je se vedno relativno lahko dostopen, kar sva tudi sama dozivela. Sedela sva v restavraciji, jedla zajtrk in pila kavo. Mimo pride neka zena iz zgoraj omenjenega plemena Akha in nama zacne ponujat zapestnice in podobno kramo. Kar nekaj minut se tako neuspesno trudi, da bi nama kaj prodala. Potem pa se kar naenkrat skloni cisto k meni in mi zacne sepetati: "opium, opium!". Nisva se odlocila tvegati in poskusiti, ceprav bi morda kdo rekel, da take priloznosti zlepa ne bo vec=)
Danes sva prispela nazaj v Luang Nam Tha in sla na bananin shake - najboljsi na svetu=)
Ugotovil sem se eno visjo resnico: ko sva prisla iz Tajske v Luang Nam Tha, sem si mislil, da sva sla "out of civilization". Danes, ko sva se spet vrnila v isto mesto, sem si mislil, da sva prispela "back to civilization". Relativnost pa to ...
Matevz
rizevo polje
otroci
ana z govejo juho
lokalci
na kolesu


8 komentarji:

Anonimni pravi ...

Draga Ana in Matevž!

Šli smo na kavo v staro Ljubljano, obujamo Gvajano, pogrešamo Ano.=)
Lepo vaju je brat. A komarji kaj pikajo?
Želimo vama veliko delovnih uspehov, čimveč doživetij. Joj, kaj bi mi dali, da bi bili zdajle tam. Tukaj je že kr mrzlo.

Lepo potujta še naprej.

Pa-pa =)

Jana, Rok, Primož, Bernarda

Anonimni pravi ...

Kolo premejhno ali je Grbc zrastu?

Anonimni pravi ...

Mene tut tole kolo neki matra;)
A maš tist spredi še za enga sedež al kaj? Pa zakaj nista pol sam en kolo rentala, heh?!

Unknown pravi ...

hej, vidm da uživata...mjamii, juhce!
A sta pr motorju tut vidva dobila tiste smešne čelade?:)
Hvala za mejl:)Lepo da sta se spomnila, čeprav sta na drugi strani sveta.
mejta čimveč norih dogodivščin še naprej!

Ana pravi ...

Kava v stari Ljubljani je zihr dobra ... ampak laoska je pa tut=) komarji sploh niso nadlezni, tko da ne vem tocno zakaj jeva antimalarike in zastrupljava telo, ampak bojda je to obmocje izpostavljeno takim nadleznim komarjem ... in ker ne pohajava samo po najbolj turisticnih poteh in mestih, naj bi bila preventiva dobrodosla. jah ... =)
Tdi tukaj je neki mrzlo zvecer, tko da sva kar oba v dolgih rokavih (in tudi hlacah ce je treba). Ampak mamo pa vseeno skos soncek ...=) hihi=)

Kolo ... mal je storasto se pelat dva na kolesu, ceprov domacini pocnejo ravno to=)in ni tok drago rentat kolo za ceu dan, da ne bi meu vsak svojga=) hehe=) od 1 do 2 eura - odvisno od mesta do mesta po laosu. in ja, vsa mestna kolesa so vecinoma premajhna ze skoraj zame, kaj sele za matevza=) ampak grejo pa=)

Celade so vse smesne=)hihi=)ampak js sm dobila eno roza pa sm se prov fajn pocutila ... tko iz 60ih=) hehe=)

kmalu sledi nov prispevek=) ze nekaj dni sva v glavnem mestu laosa ... na zalost kaksen dan vec kot bi si zelela, ampak tko to je=)

pozdravcek vsem, ki naju berete=)
ana

Anonimni pravi ...

Hvala bogu, smehec, da se kej javis...sm ze misla, da sta se zgubila med rizevimi polju...nekje na koncu sveta ;) :p

eva pravi ...

Heeej!
Še en pozdrav od mene!
Vidim da se imata suuper in da sta v dobri kondiciji! Uživajta do konca, z maticem pa bova spremljala blog še naprej, tako da smo že nestrpni novih dogodivščin;)pridna bodita:D
papa,
eva (in matic)

Matevž in Ana pravi ...

Ne, nisva se izgubila med rizevimi polji ... na koncu sveta ... sva v malo bolj civiliziranemu svetu, in sicer v Vientianu - glavno mesto Laosa. Ne da bi blo to tok noro mesto, da bi bla tuki dlgo casa, ampak nanese tako, da sva pac se kar tu=)

Blog bo dobil vsebino v naslednjih dneh (in to vsaj dva dni se ne), tako da bodite potrpezljivi=) morda pa nekaj malega vseeno objavim ze prej, ampak brez slik.

Kakorkoli, mislite na naju, zelite nama dobro in srecno pot=)
Pa odkrila sem indijsko restavracijo, kamor hodim jest vsak dan, ker je hrana men res dobra. mogoce bo hmalu imelo vse isti okus, ampak se vedno - dobro in poceni. Pa se celo krompir poznajo, pa grah=) pa mal drugac zacinjeno kot tukajsni azijci ...=)

tako=) lepo bodite=) in se ze oglasiva, ko bo cas nanesel=)

zlp, ana in matevz