Ziv in zdrav

Vedel sem, da se lahko zgodi in zal se tudi je. Niti ne veva natancno kje in kako, ampak sem fasal neko bakterijo. Zdaj je ze vec kot 1 teden od tega, tako da je ze vse v redu. Zacelo se je ponoci, ko sem imel pravi "driska in bruhanje party". Zjutraj sva se odpeljala v bolnico, kjer sem prezivel 2 dni. Potem sem nekaj dni se pocival v hostlu. Na nek nacin sem imel sreco, da se je zgodilo ravno v glavnem mestu, kjer sem imel na voljo relativno dobro medicinsko oskrbo (baje sem bil v najboljsi laoski bolnici). Nad osebjem se nimam kaj za pritozevati, samo postelja ni bila ravno udobna. Ne bom se spuscal prevec v podrobnosti - kot ze omenjeno, sedaj sem se ze pobral in se ze veselim, da nadaljujeva pot. Naj samo se omenim, da sem med prebijanjem skozi bolezenske muke prisel do zanimive ugotovitve: ce bi vsi ljudje sem in tja morali prezivljati kaj RES tezkega in bolecega, potem bi bilo na svetu veliko manj sovrastva. Med mocno boleznijo se namrec zacnes sprasevati o vsem - o svojem zivljenju, preteklosti, prihodnosti, smislu, druzini, bliznjih, ... in na koncu tudi prides do kaksnih sklepov.

Hvala vsem, ki ste me vmes spodbujali. Dalec najvec pa se imam zahvaliti Ani, ker je bla REEEEEEEEES pridna in je 24h skrbela zame (se v bolnici je prespala v spalni vreci zraven moje postelje). Res si zasluzi velik HVALA :)

Kaksen dan bova se v glavnem mestu, nato pa nadaljujeva pot. Zal sva se morala odlociti za spremembo poti, ker sva izgubila cel teden dni casa. Odlocila sva se, da iz poti crtava Kambodzo, tako da bova obiskala samo se Vietnam in nato sla se malo na morje na Tajsko. Za to sva se odlocila tudi zato, ker nama tako svetujejo tudi vsi drugi travellerji - pravijo, da je Kambodza zelo umazana in da se splaca pogledati samo Angkor templje. Skoda torej casa, ki nama ga itak primanjkuje.

Matevz