Streha Vietnama (zima)

Mrzel pozdrav iz severa Vietnama. Z nocnim vlakom sva potovala iz Hanoija v mestece Sapa. Mesto lezi na 1600 m nadmorske visine in je mrzlo. Res sva dozivela pravo zimo, kar naju je malo presenetilo. Pred odhodom sva na internetu preverila kaksne so temperature tukaj gor in je pisalo 25 do 29 stopinj. Ha ha! Mogoce je bilo toliko stopinj tistih nekaj uric, ko je iz megle posijalo sonce, ampak se to merjeno na soncu, ne v senci (kot bi bilo pravilno).
Sapa ima kar pravo ime, ker ves cas rahlo piha sapa. Kadar je lepo vreme, se cez dolino vidi najvisjo goro Vietnama (Fansipang, 3200 m). Ta del drzave je drugace znan po velikem stevilu plemen oziroma manjsin in cudoviti razgibani pokrajini. Zal sva bila za cudovite poglede bolj ali manj prikrajsana zaradi mocne megle in oblacnosti. Nekaj okoliskih hribov, dolin, gora, potockov, hisic, rizevih teras, ipd. sva uspela videti le, ko je sem in tja vmes posijalo sonce in za nekaj uric malo razkadilo meglo. Zaradi mraza sva si kupila vsak svoj par "babica stumfov" in se vecplastno oblekla - beri: 3-4 majice, 2-4 stumfe, kratke hlace in cez dolge hlace, ... skratka skoraj vse, kar imava s seboj :) Potem nama je bilo toplo ali pa tudi ne.
Marihuana, hasis in opium so spet preprosto dosegljivi na ulici. Vsaka tretja hill-tribe woman ti jih ponuja.
Pila sva najboljsi mango juice tega potovanja. Mango je reees dobeeer!
Eno noc sva prebila v sobici s svojim kaminckom. Zal se je izkazala za zelo mrzlo, zato sva si potem nasla drugo sobico z elektricnim grelcem.
Kaj sva v Sapi se kaj pocela? Grela sva se v sobici, brala knjige, hodila na sprehode, odkrivala visje zivljenjske resnice, pocivala in se nastavljala soncu v kaficih in parku, ...
Vietnamci so spet potrdili svojo naravo. Samo dva primera: V hotelu nama je receptorka rekla, da so drva za kamin vkljucena v ceno. Kasneje se izkaze, da samo prva runda, vse naslednje pa lepo placaj. Podobno z internetom nekje drugje. Petkrat nama poudari, da imava free internet, potem se izkaze, da je free samo 30 minut na dan.
Kljub temu, da naju kar malo zebe, se nekateri Vietnamci naokoli sprehajajo bosi!
Aja, pozabila sva omeniti, da je cela Sapa ze precej bozicno obarvana. Zadnje dva dni vse restavracije in hoteli postavljajo svoje smrecice in okrasujejo prostore. Za to smo seveda krivi turisti. Imajo pa tukaj tudi simpaticno cerkvico, kjer pocasi ze zacenjajo postavljati jaslice.
Zdaj pa proti toplejsim krajem (morje, mmmmm .....)!

Papa, M+A

Merry Christmas!

Najboljsi mango juice na svetu.

Spet na koncu sveta ...

Wanna buy from me? NO, THANKS, LEAVE ME ALONE!!!

Cerkvica.

Balkoncek najine sobice. Lep meglen razgled in vitamicki.

Poskusava usposobit kamincek.

Najbolj vroc del dneva, ki je trajal celih 20 minut.

Babica stumfi in zatlacene hlace :)

Se malo o Vietnamu

Eden izmed neskoncno Cloth Shopov v Hoi Anu.

Vietnamci se res ne znajo spopasti z vodo. Poplavljene ulice jim niso nic cudnega.

Najboljsi nudli s tofujem in zelenjavo! Samo 16000 vietnamskih dongov.

"Kok bo huda obleka in to po meri!"

Taki strici ponujajo prevoz po vecjih Vietnamskih mestih. Very cheap for you!

Jezero sredi centra Ha Noija. Vsecno!

Vietnamska puncka s kolesom.

Klasicna ulica starega dela Hanoija.

Vsakdanji prizor. Zaenkrat nama se ni uspelo videti, da bi komu kaj dol padlo.

Dalec najpogostejse prevozno sredstvo Vietnamcev - motorbike.

Vegi.

Chicken (no meat).

Brez besed.
(Prvi, ki nama ni rekel: "Hello! Motorbike?")

Sedaj sva si o Vietnamu ustvarila ze malo sirso sliko. Najprej sva cisto na hitro spoznala mesto Danang, ki naju je bolj odbijalo kot privlacilo. Ves cas sva imela obcutek, da naju hoce vsaka druga oseba nekako nategniti. Nekaterim je deloma tudi uspelo, ampak nic resnega (kaksen dolar gor ali dol ;)).

Nato sva nekaj dni prezivela v mestecu Hoi An. O njem sva nekaj ze napisala. V splosnem simpaticen. Vecinoma si obkrozen z drugimi turisti, zato se pocutis kar malo bolj domace. Najprej sva res mislila, da gre za shopping heaven, a se na koncu izkaze, da to samo deloma drzi. Dobiti se da veliko stvari, a ne vsega. Z oblekami sva bila zadovoljna, cevlji pa kar veliko razocaranje. Navadne superge se se splaca dat delati, medtem ko zenskih cevljev po najinih izkusnjah ne. Mesto sva zapustila z grenkim priokusom. Priokus je postal se malo grenkejsi, ko sva se sprehodila po glavnem mestu Ha Noi. Izbira je pravzaprav vecja kot v Hoi An-u in ce si vzames nekaj casa, najdes tudi enake ali celo nizje cene. Razlika je le v tem, da ti v Hoi An-u prakticno vse trgovine naredijo izdelke po meri (kar ni nujno prednost, hehe).

Trenutno sva v glavnem mestu Ha Noi, ponoci pa se seliva na sever drzave. Glavno mesto je tudi simpaticno. Star del mesta je sestavljen iz ozkih in nabito polnih ulic (ljudje, motoristi, trgovine), okrog je nekaj jezer in modernejsih stavb. Promet je najbolj nemogoc in brez pravil, kar sem ga do zdaj v zivljenju srecal. Preckanje ulice je prava izkusnja, ceprav v dnevu ali dveh postanes kar izurjen.

Se nekaj preprostih dejstev:
- Hrana v Vietnamu je dalec najcenejsa izmed drzav, ki sva jih obiskala. Poleg tega pa tudi precej dobra. Tukaj sva jedla zaenkrat najboljse nudle na potovanju.
- Spiva v hotelih, ker drugega prakticno nimajo. Se tisti trije guesthouse-i, ki jih imajo, so zasedeni. Ampak cene teh hotelov so samo rahlo visje od cen navadnih sob na Tajskem, v zameno pa dobiva svojo kopalnico, klimo (ki je ne rabiva), TV (ki ga ne rabiva), hladilnik (ki ga ne rabiva), cel dan toplo vodo, vsak dan svezi brisaci, ...
- Ful nama je vsec motiv vietnamskih punck. Ta motiv srecujeva skoraj povsod - na slikah, torbicah, majicah, magnetkih, vazah, skatlicah in podobnih suvenirjih. Skoraj zagotovo bova morala kupiti nekaj s tem motivom.
- Postajam vegetarijanec. Resno. V Laosu sva po daljsem razmisleku naredila zakljucek, da sem pristal v bolnici zaradi pokvarjenega mesa. Od takrat naprej mi meso ne pase vec kaj dosti. Poleg tega sva v casopisu prebrala, da so letos v Laosu odkrili ze 3 primere pticje gripe in podobne strasljive reci. Zato bo meso raje vec ali manj pocakalo do doma. Trenutno je abstinencna kriza se v mejah normale. Na sreco je tukaj v Ha Noi-ju neka restavracija, kjer lahko narocis ogromno mesnih jedi (razlicni piscanci in podobno), ki so v resnici brez mesa. Moram priznati, da so zares dober priblizek in da prav uzivava v njih.
- Vietnamci so res trd narod. Ne ravno za vsako stvar, ampak za veliko njih se je potrebno dosti trdo pogajati, kar se cene tice. Sedaj ze priblizno veva, koliko bi moralo kaj stati in naju ze tezje nategnejo. Popolnoma logicno nama je, da travellerji do Vietnamcev cutijo najmanj zaupanja v tem delu Azije. Mogoce naju kaksna Francozinja gleda cudno, ker se dilava za vsak dolar. Midva pa receva: dolar na dolar, palaca!
- Ful sva se nasmejala, ko nama je neka Vietnamka povedala, da vsako jutro Budi prizge 2 cigareti in nastima skodelico kave. Vedela in videla sva ze, da Budi redno darujejo sadje in podobne priboljske (tudi Coca Colo s slamico), ampak da mu vsako jutro pred oltar postavi na palcko 2 cigareti in ju prizge ..... :) :) "Lucky Buda!"
- Skoraj vsak dan nekaj casa uzivava v branju knjig. Jaz sem zaenkrat prebral John Grisham: The Partner, Ana pa Tony Parsons: The family way. V svoji sem uzival, ful dobro se jo je bralo, edino cisto na koncu se mi je zdela malo prevec predvidljiva. Ana je brala ze tudi kaj boljsega (ampak je hotela kaj bolj lahkega). Sedaj imava ze novi.

Spet se morava opraviciti, ker bodo slike prisle z zamikom - mudi se nama jest nemesnega dunajca s pomfrijem!!

Matevz

PS: Uzivajte v bozicnem casu, nama se ne uspe najbolj vziveti v snezinke in debelo oblecene bozicke v izlozbah trgovin. Se pa vseeno malo obcuti, da prihaja zima - temperature so sveze in najnizje do zdaj.

Vietnam, Hoi An, Shopping heaven

Treba priznati, da sva kar precej utrujena. Dva dni sva NON-STOP znova in znova poslusala spodnje stavke:

Hello! My friend, please, come in my shop. Take a look. I have many beautiful things. Just tell me what you like, I make it for you. I have many color. What you think? Want to try this one? What are you looking for? You tell me, I make it for you. Special price (izg. "praj") for you. Many color inside, come, take a look. Your skin very beautiful. You very handsome. You are my first customer today, please make me happy. Today my birthday. You can try this for free. You tell which one you like, I can change color for you. What are you thinking? This is very special price. Tell me, what you think. Ooo, very beautiful.
...
...
...

Kdor je ze bil tukaj, ve kaj hoceva povedat. V VSAKI trgovini moras najprej par minut poslusati DOBESEDNO ISTI uvod. Vcasih sva govorila ze kar skupaj z njimi, ker ze ves, da bo spet povedala "many color inside". Dozdeva se mi ze, da imajo tukaj kar kaksno solo, kjer se naucijo teh 10 do 20 stavkov in jih potem ponavljajo vsak dan znova in znova in znova ...

Same, same .... but different

Jutri zapuscava Laos. Viza nama potece, tako da nimava izbire. Zakaj tak naslov prispevka? Ker to besedno zvezo v Laosu slisis skoraj vsak dan vsaj enkrat. Poleg tega za veliko stvari v Laosu ta trditev res drzi - so enake, ampak razlicne. Zato mislim, da naju bo ta stavek vedno spominjal na Laos :)
Zakljucila sva cisto na jugu drzave. Dva dni sva uzivala na tako imenovanih 4000 islands. Obema je bilo zelo vsec in bi se sem se vrnila. Ana bi tukaj imela vikend, vendar se nama zdi, da bo morala kar pohiteti. Otocki se namrec zelo hitro "razvijajo" in postajajo prevec turisticno nabiti in posledicno manj privlacni za relaxacijo. Se 3 leta nazaj gor niso imeli elektrike, danes ima ze vsaka hisa svoj TV.
Jutri vstopava v novo drzavo - Vietnam. Zaenkrat imava o njem mesane obcutke, ceprav se nisva bila tam. Po sproti dobljenih informacijah bo to najtezja drzava kar se tice pogajanja za cene, prevoze, ipd. Kaj vec pa napiseva, ko bova imela informacije iz prve roke.

Lep soncen pozdrav vsem!
M&A