Eden izmed neskoncno Cloth Shopov v Hoi Anu.
Vietnamci se res ne znajo spopasti z vodo. Poplavljene ulice jim niso nic cudnega.
Najboljsi nudli s tofujem in zelenjavo! Samo 16000 vietnamskih dongov.
"Kok bo huda obleka in to po meri!"
Taki strici ponujajo prevoz po vecjih Vietnamskih mestih. Very cheap for you!
Jezero sredi centra Ha Noija. Vsecno! 
Vietnamska puncka s kolesom.
Klasicna ulica starega dela Hanoija.
Vsakdanji prizor. Zaenkrat nama se ni uspelo videti, da bi komu kaj dol padlo.
Dalec najpogostejse prevozno sredstvo Vietnamcev - motorbike.
Vegi.
Chicken (no meat).
Brez besed.(Prvi, ki nama ni rekel: "Hello! Motorbike?")
Sedaj sva si o Vietnamu ustvarila ze malo sirso sliko. Najprej sva cisto na hitro spoznala mesto Danang, ki naju je bolj odbijalo kot privlacilo. Ves cas sva imela obcutek, da naju hoce vsaka druga oseba nekako nategniti. Nekaterim je deloma tudi uspelo, ampak nic resnega (kaksen dolar gor ali dol ;)).
Nato sva nekaj dni prezivela v mestecu Hoi An. O njem sva nekaj ze napisala. V splosnem simpaticen. Vecinoma si obkrozen z drugimi turisti, zato se pocutis kar malo bolj domace. Najprej sva res mislila, da gre za shopping heaven, a se na koncu izkaze, da to samo deloma drzi. Dobiti se da veliko stvari, a ne vsega. Z oblekami sva bila zadovoljna, cevlji pa kar veliko razocaranje. Navadne superge se se splaca dat delati, medtem ko zenskih cevljev po najinih izkusnjah ne. Mesto sva zapustila z grenkim priokusom. Priokus je postal se malo grenkejsi, ko sva se sprehodila po glavnem mestu Ha Noi. Izbira je pravzaprav vecja kot v Hoi An-u in ce si vzames nekaj casa, najdes tudi enake ali celo nizje cene. Razlika je le v tem, da ti v Hoi An-u prakticno vse trgovine naredijo izdelke po meri (kar ni nujno prednost, hehe).
Trenutno sva v glavnem mestu Ha Noi, ponoci pa se seliva na sever drzave. Glavno mesto je tudi simpaticno. Star del mesta je sestavljen iz ozkih in nabito polnih ulic (ljudje, motoristi, trgovine), okrog je nekaj jezer in modernejsih stavb. Promet je najbolj nemogoc in brez pravil, kar sem ga do zdaj v zivljenju srecal. Preckanje ulice je prava izkusnja, ceprav v dnevu ali dveh postanes kar izurjen.
Se nekaj preprostih dejstev:
- Hrana v Vietnamu je dalec najcenejsa izmed drzav, ki sva jih obiskala. Poleg tega pa tudi precej dobra. Tukaj sva jedla zaenkrat najboljse nudle na potovanju.
- Spiva v hotelih, ker drugega prakticno nimajo. Se tisti trije guesthouse-i, ki jih imajo, so zasedeni. Ampak cene teh hotelov so samo rahlo visje od cen navadnih sob na Tajskem, v zameno pa dobiva svojo kopalnico, klimo (ki je ne rabiva), TV (ki ga ne rabiva), hladilnik (ki ga ne rabiva), cel dan toplo vodo, vsak dan svezi brisaci, ...
- Ful nama je vsec motiv vietnamskih punck. Ta motiv srecujeva skoraj povsod - na slikah, torbicah, majicah, magnetkih, vazah, skatlicah in podobnih suvenirjih. Skoraj zagotovo bova morala kupiti nekaj s tem motivom.
- Postajam vegetarijanec. Resno. V Laosu sva po daljsem razmisleku naredila zakljucek, da sem pristal v bolnici zaradi pokvarjenega mesa. Od takrat naprej mi meso ne pase vec kaj dosti. Poleg tega sva v casopisu prebrala, da so letos v Laosu odkrili ze 3 primere pticje gripe in podobne strasljive reci. Zato bo meso raje vec ali manj pocakalo do doma. Trenutno je abstinencna kriza se v mejah normale. Na sreco je tukaj v Ha Noi-ju neka restavracija, kjer lahko narocis ogromno mesnih jedi (razlicni piscanci in podobno), ki so v resnici brez mesa. Moram priznati, da so zares dober priblizek in da prav uzivava v njih.
- Vietnamci so res trd narod. Ne ravno za vsako stvar, ampak za veliko njih se je potrebno dosti trdo pogajati, kar se cene tice. Sedaj ze priblizno veva, koliko bi moralo kaj stati in naju ze tezje nategnejo. Popolnoma logicno nama je, da travellerji do Vietnamcev cutijo najmanj zaupanja v tem delu Azije. Mogoce naju kaksna Francozinja gleda cudno, ker se dilava za vsak dolar. Midva pa receva: dolar na dolar, palaca!
- Ful sva se nasmejala, ko nama je neka Vietnamka povedala, da vsako jutro Budi prizge 2 cigareti in nastima skodelico kave. Vedela in videla sva ze, da Budi redno darujejo sadje in podobne priboljske (tudi Coca Colo s slamico), ampak da mu vsako jutro pred oltar postavi na palcko 2 cigareti in ju prizge ..... :) :) "Lucky Buda!"
- Skoraj vsak dan nekaj casa uzivava v branju knjig. Jaz sem zaenkrat prebral John Grisham: The Partner, Ana pa Tony Parsons: The family way. V svoji sem uzival, ful dobro se jo je bralo, edino cisto na koncu se mi je zdela malo prevec predvidljiva. Ana je brala ze tudi kaj boljsega (ampak je hotela kaj bolj lahkega). Sedaj imava ze novi.
Spet se morava opraviciti, ker bodo slike prisle z zamikom - mudi se nama jest nemesnega dunajca s pomfrijem!!
Matevz
PS: Uzivajte v bozicnem casu, nama se ne uspe najbolj vziveti v snezinke in debelo oblecene bozicke v izlozbah trgovin. Se pa vseeno malo obcuti, da prihaja zima - temperature so sveze in najnizje do zdaj.
Nato sva nekaj dni prezivela v mestecu Hoi An. O njem sva nekaj ze napisala. V splosnem simpaticen. Vecinoma si obkrozen z drugimi turisti, zato se pocutis kar malo bolj domace. Najprej sva res mislila, da gre za shopping heaven, a se na koncu izkaze, da to samo deloma drzi. Dobiti se da veliko stvari, a ne vsega. Z oblekami sva bila zadovoljna, cevlji pa kar veliko razocaranje. Navadne superge se se splaca dat delati, medtem ko zenskih cevljev po najinih izkusnjah ne. Mesto sva zapustila z grenkim priokusom. Priokus je postal se malo grenkejsi, ko sva se sprehodila po glavnem mestu Ha Noi. Izbira je pravzaprav vecja kot v Hoi An-u in ce si vzames nekaj casa, najdes tudi enake ali celo nizje cene. Razlika je le v tem, da ti v Hoi An-u prakticno vse trgovine naredijo izdelke po meri (kar ni nujno prednost, hehe).
Trenutno sva v glavnem mestu Ha Noi, ponoci pa se seliva na sever drzave. Glavno mesto je tudi simpaticno. Star del mesta je sestavljen iz ozkih in nabito polnih ulic (ljudje, motoristi, trgovine), okrog je nekaj jezer in modernejsih stavb. Promet je najbolj nemogoc in brez pravil, kar sem ga do zdaj v zivljenju srecal. Preckanje ulice je prava izkusnja, ceprav v dnevu ali dveh postanes kar izurjen.
Se nekaj preprostih dejstev:
- Hrana v Vietnamu je dalec najcenejsa izmed drzav, ki sva jih obiskala. Poleg tega pa tudi precej dobra. Tukaj sva jedla zaenkrat najboljse nudle na potovanju.
- Spiva v hotelih, ker drugega prakticno nimajo. Se tisti trije guesthouse-i, ki jih imajo, so zasedeni. Ampak cene teh hotelov so samo rahlo visje od cen navadnih sob na Tajskem, v zameno pa dobiva svojo kopalnico, klimo (ki je ne rabiva), TV (ki ga ne rabiva), hladilnik (ki ga ne rabiva), cel dan toplo vodo, vsak dan svezi brisaci, ...
- Ful nama je vsec motiv vietnamskih punck. Ta motiv srecujeva skoraj povsod - na slikah, torbicah, majicah, magnetkih, vazah, skatlicah in podobnih suvenirjih. Skoraj zagotovo bova morala kupiti nekaj s tem motivom.
- Postajam vegetarijanec. Resno. V Laosu sva po daljsem razmisleku naredila zakljucek, da sem pristal v bolnici zaradi pokvarjenega mesa. Od takrat naprej mi meso ne pase vec kaj dosti. Poleg tega sva v casopisu prebrala, da so letos v Laosu odkrili ze 3 primere pticje gripe in podobne strasljive reci. Zato bo meso raje vec ali manj pocakalo do doma. Trenutno je abstinencna kriza se v mejah normale. Na sreco je tukaj v Ha Noi-ju neka restavracija, kjer lahko narocis ogromno mesnih jedi (razlicni piscanci in podobno), ki so v resnici brez mesa. Moram priznati, da so zares dober priblizek in da prav uzivava v njih.
- Vietnamci so res trd narod. Ne ravno za vsako stvar, ampak za veliko njih se je potrebno dosti trdo pogajati, kar se cene tice. Sedaj ze priblizno veva, koliko bi moralo kaj stati in naju ze tezje nategnejo. Popolnoma logicno nama je, da travellerji do Vietnamcev cutijo najmanj zaupanja v tem delu Azije. Mogoce naju kaksna Francozinja gleda cudno, ker se dilava za vsak dolar. Midva pa receva: dolar na dolar, palaca!
- Ful sva se nasmejala, ko nama je neka Vietnamka povedala, da vsako jutro Budi prizge 2 cigareti in nastima skodelico kave. Vedela in videla sva ze, da Budi redno darujejo sadje in podobne priboljske (tudi Coca Colo s slamico), ampak da mu vsako jutro pred oltar postavi na palcko 2 cigareti in ju prizge ..... :) :) "Lucky Buda!"
- Skoraj vsak dan nekaj casa uzivava v branju knjig. Jaz sem zaenkrat prebral John Grisham: The Partner, Ana pa Tony Parsons: The family way. V svoji sem uzival, ful dobro se jo je bralo, edino cisto na koncu se mi je zdela malo prevec predvidljiva. Ana je brala ze tudi kaj boljsega (ampak je hotela kaj bolj lahkega). Sedaj imava ze novi.
Spet se morava opraviciti, ker bodo slike prisle z zamikom - mudi se nama jest nemesnega dunajca s pomfrijem!!
Matevz
PS: Uzivajte v bozicnem casu, nama se ne uspe najbolj vziveti v snezinke in debelo oblecene bozicke v izlozbah trgovin. Se pa vseeno malo obcuti, da prihaja zima - temperature so sveze in najnizje do zdaj.
